APDEJT.si

Italijanski parlament je zavrnil predlog opozicije za prekinitev memoranduma o vojaškem sodelovanju z Izraelom. Opozicijske stranke, vključno s Contejevim gibanjem M5S, Schleinovo Demokratsko stranko in Boschi iz Italia Viva, so predlagale resolucijo, ki bi ustavila sodelovanje na področju obrambe, vendar je vlada podprla nadaljevanje. Vlada je nekatere predloge opozicije tudi preoblikovala, vendar je ključni predlog za zaustavitev sodelovanja padel.

Novi članki potrjujejo, da so poleg strank PP, Vox, Junts in Podemos tudi koalicijski partnerji Pedra Sáncheza glasovali proti vladnemu dekretu, namenjenemu okrepitvi elektroenergetskega sistema. Španski parlament je tako dokončno zavrnil dekret »proti izpadom električne energije«, kar pomeni pomemben poraz za vladno večino. Potrjeno je, da je Partido Popular (PP) potrdil svoje nasprotovanje, kar se je pridružilo že izraženim negativnim glasovom strank Vox in Podemos.

V grškem parlamentu je potekalo glasovanje o morebitni obtožbi nekdanjega ministra Kostasa Karamanlisa in njegovi napotitvi na sodni svet zaradi tragične železniške nesreče v Tempeju. Glasovanje, ki je potekalo tajno, je sprožilo močne odzive in proteste. Več opozicijskih strank, med njimi Elliniki Lysi, Niki in KKE, ter stranka Nea so se med sejo umaknile, češ da gre za poskus prikrivanja resnice o nesreči. Dogajanje v parlamentu je bilo mogoče spremljati v živo.

Ustavna reforma, ki med drugim uvaja ločitev karier sodnikov in tožilcev, je bila v drugi obravnavi potrjena tudi v Senatu. Minister Nordio je bil ob tem dosežku zelo zadovoljen, označil ga je za pomemben korak. Opozicija pa je reformo označila kot obračun s pravosodjem, ne zgolj reformo.

Španska vlada je doživela nov poraz v kongresu, saj so Ljudska stranka (PP), Vox in Podemos zavrnili tako imenovani protitemnitveni odlok. PP je svojo odločitev utemeljila z mnenjem, da odlok ne vključuje ustreznih ukrepov za preprečevanje prihodnjih izpadov, medtem ko je Podemos potrdil, da ni naloga opozicije reševati vlade. To je bil zadnji plenarni zasedanje pred poletnim premorom, ki je ponovno razkril, da vlada nima zadostne večine v kongresu.

Poljski parlament, Sejm, je s 241 glasovi za in 197 proti odobril prisilno privedbo poslanca Zbigniewa Ziobrze na zaslišanje pred preiskovalno komisijo za afero Pegasus. Noben poslanec se ni vzdržal glasovanja. Odločitev je bila sprejeta v petek.

Francoska vlada premierja Sébastiena Lecornuja se je znašla pod pritiskom, saj socialistična stranka zahteva ustavitev pokojninske reforme in opustitev uporabe 49.3 člena ustave. Medtem ko naj bi socialistična stranka vlade ne ovirala z nezaupnico, desnosredinska stranka EPR kritizira morebitno opustitev reforme. Napovedane so tudi nezaupnice s strani LFI in RN, socialistična stranka pa bi lahko vložila svojo po premierjevi izjavi o splošni politiki. Premier Lecornu naj bi svoj govor v parlamentu predstavil danes okoli 15. ure.

Čadski parlament je v petek, 3. oktobra 2025, potrdil poročilo o tehnični reviziji ustave, ki je omogočila spremembo več členov, vključno s tistimi, ki omejujejo predsedniški mandat. Sejo je vodil predsednik kongresa Ali Kolotou Tchaïmi, prisoten pa je bil tudi predsednik senata Haroun Kabadi. Senator Pahimi Padacké Albert je pred glasovanjem opozoril na nevarnost 'institucionalne zapore' republike.

Somalijski parlament je uradno potrdil neodvisno komisijo za človekove pravice. Ministrica za družinske zadeve in človekove pravice, Khadija Maxamed Al-Makhzoumi, je pozdravila potrditev komisije. Poslanci so glasovali o potrditvi komisije, ki jo je parlamentu predložilo ministrstvo. Pri glasovanju je sodelovalo 142 poslancev, eden pa se je vzdržal.

Japonski parlament je izvolil ultrakonservativno Sanae Takaichi za prvo premierko države. Takaichi, varovanka umorjenega nekdanjega premierja Shinza Abeja, je bila izvoljena v času pretresov v japonski politiki.

Po padcu vlade Françoisa Bayrouja, ki jo je odstavila nezaupnica, bo predsednik Emmanuel Macron v nekaj dneh imenoval že četrtega premierja v zadnjih 12 mesecih. Levičarski voditelji in opozicija kritizirajo Macrona zaradi vztrajanja pri politiki, ki jo Francozi zavračajo. Medtem časopis Mediapart poroča o dolgi parlamentarni seji, ki je privedla do padca vlade.

Vlada premierja Francoisa Bayrouja je padla po glasovanju o nezaupnici, potem ko državni zbor ni podprl njegovega proračunskega načrta. Predsednik Macron se sooča z izjemno težko nalogo iskanja novega premierja, kar bo že sedmi v njegovem mandatu, sredi politične in gospodarske krize v Franciji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval ministra za obrambo Sébastiena Lecornuja. Lecornu je že sedmi premier Macrona in naj bi pripadal desnemu krilu Macronove stranke. Njegova naloga bo reševanje poglabljajoče se politične krize v državi.